Štajerska avtocesta je tudi letos eno samo veliko gradbišče. Veliko nervoze, slabe volje in izgubljenega časa. Kdor se v teh dneh vozi po štajerki, dobro ve, o čem govorim.
Več kot ura čakanja v zastoju se nama danes ni zdela najboljša ideja, zato sva se z mlado kraško ovčarko Živo ponovno odločili za obvoz skozi Žiče. Kar se je izkazalo za odlično odločitev… in na koncu prav prijeten izlet.
Najprej sva se odpravili na kratek sprehod, kjer je Živa z velikim navdušenjem namočila tačke v hladnem potočku. Po osvežitvi si je privoščila še nekaj počitka na terasi gostilne, kjer je poležavanje medtem že skoraj izpilila do popolnosti.
Danes pa je postavila še en pomemben mejnik. Prvič je popolnoma sama skočila v avtoboks. Za tak dosežek je bila seveda deležna obilice pohval, moja hrbtenica pa bo za ta dosežek verjetno še posebej hvaležna.
Takšni dnevi vedno znova spomnijo, da socializacija ni nekaj, kar se zgodi v enem dnevu. Sestavljena je iz številnih majhnih izkušenj. Iz sprehodov po novih krajih, čofotanja v potočku, mirnega poležavanja na terasi in drobnih zmag, ki jih drugi morda sploh ne opazijo.
In tako se je iz povsem običajnega obvoza rodil še en lep poletni dan ter nekaj novih izkušenj, ki jih bova z Živo zagotovo še večkrat ponovili.