V vseh letih dela s psi smo prejeli že marsikatero vprašanje.
Ljudje sprašujejo o mladičih, paritvah, zdravju, šolanju, značaju, prehrani, razstavah, rodovnikih in še marsičem. Nekatera vprašanja se ponavljajo skoraj vsak dan, druga so nekoliko bolj nenavadna.
Pred kratkim pa smo prejeli elektronsko sporočilo, ki nas je za trenutek ustavilo.
Pisala nam je mlada oseba iz Združenih držav Amerike, ki zbira vzorce živalske dlake. Sestavlja namreč zbirko različnih vrst in pasem živali ter me je vljudno vprašala, ali bi ji lahko poslala nekaj dlake svojih psov. Vsak vzorec bi shranila posebej, označen z imenom psa, pasmo in starostjo.
Priznamo, naša prva reakcija je bila: “Čakaj malo … kaj?”
V času, ko smo navajeni neželene pošte, prevar, avtomatskih sporočil in raznih marketinških prijemov, se takšna prošnja zdi skoraj nenavadno iskrena.
Po krajšem premisleku smo ugotovili, da je pravzaprav zelo zanimiva.
Koliko različnih načinov obstaja, da ljudje izražamo svojo ljubezen do živali? Nekdo fotografira ptice. Nekdo zbira fosile. Nekdo preučuje rodovnike. Nekdo rešuje zapuščene živali. Nekdo pa očitno zbira vzorce dlake različnih živalskih vrst in pasem.
In zakaj pa ne?
Prav takšni trenutki nas spomnijo, da internet ni samo prostor za novice, oglase in družbena omrežja. Včasih nas poveže tudi z ljudmi, ki živijo tisoče kilometrov stran, a jih z nami druži ista stvar: iskreno zanimanje za živali.
Ali bo vzorec dlake katerega od naših psov nekoč res pristal v zbirki nekje v zvezni državi New York, še ne vemo.
Najprej moramo ugotoviti, ali je pošiljanje pasje dlake čez Atlantik sploh dovoljeno. 😊
In če je… potem obstaja možnost, da bo majhen košček Psarne Vintgarska nekoč našel svoj prostor v precej nenavadni, a zelo simpatični zbirki na drugem koncu sveta. ❤️